V današnjem času, ko so cene olja, s katerim bi ogrevali prostore naših bivališč, zletele v nebo, se vedno več ljudi zanima za drugačne načine ogrevanja domov. Ena izmed obstoječih možnosti je tudi ogrevanje s toplotno črpalko. Pri tem so najočitnejša prednost uporabe toplotne črpalke gotovo nižji stroški ogrevanja, hkrati pa tudi manjše onesnaževanje okolja, saj za svoje delovanje toplotne črpalke porabijo manj energije in tako v okolje oddajajo manj škodljivih izpustov.
Toplotne črpalke so pri nas prisotne že nekaj let, toda ljudje še vedno dokaj malo vedo o njihovem delovanju, porabi in izkoristku. Učinkovitost toplotnih črpalk merimo z energetskim številom COP. Ta kaže sam izkoristek toplotne črpalke glede na vloženo energijo. COP se tako navadno giblje nekje med 3,00 in 5,00. V praksi to pomeni, da za 1 kW energije toplotna črpalka proizvede nekje med 3kW do 5kW končne izhodne toplotne energije oziroma toplote. Pri tem je smiselno omeniti, da imajo najvišji COP toplotne črpalke, ki delujejo na princip voda-voda. Manjšega imajo črpalke zemlja-voda, najmanjši izkoristek pa zrak-voda. Ena izmed prednosti, ki prepriča ljudi, da se odločijo za vgraditev toplotne črpalke je tudi možnost pridobitve nepovratne subvencije iz strani Eko sklada. Te se dodeljujejo, če se odločimo za nakup dražjih toplotnih črpalk voda-voda ali zemlja-voda.
Če razmišljamo, da bi toplotno črpalko vgradili v svoj dom, je za stanovanjske objekte do 200m2 z običajno izolacijo, najpametneje vgraditi toplotno črpalko zrak-voda, saj se nam sicer razlika v ceni glede na toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda praktično nikoli ne povrne. Če torej izberete takšno črpalko, se vam investicija lahko povrne že v 6. letih. Pomembno je, da se nam investicija povrne hitreje, kakor se povrne investicija v druge alternativne in obnovljive vire ogrevanja, na primer pelete.