Kadar se posamezniki odločajo za hujšanje, sledijo ustaljenemu načelu, da je potrebno iz jedilniki izključiti vso sladkarijo. Pa je to sploh smiselno?
Odgovor na to je, tako kot se pri teh rečeh največkrat zgodi, večplasten. Odvisen je od tega, kako gledamo na hujšanje. Če na hujšanje gledamo le kot na proces ustvarjanja kaloričnega primanjkljaja v človeškem telesu, potem vrsta hrane, ki jo vnašamo v telo, ne igra nobene bistvene vloge. Iz tega stališča je torej vseeno, ali se prehranjujemo s čokolado ali z zelenjavo, glavno je, da pojemo manj, kot naše telo porabi za delovanje. Nekateri pa so prepričani, da na hujšanje vpliva tudi inzulin. V primeru, da pojemo sladkarijo, ki je navadno sestavljena iz hitro prebavljivih ogljikovih hidratov oz. sladkorja, se krvni sladkor hitro dvigne. Zaradi tega pa naj bi telo imelo tendenco, da odvečno energijo hitreje prične skladiščiti v maščobne zaloge.
Hujšanje se na tak način upočasni ali pa celo zaustavi. Vendar niso vsi istega mnenja. Nekateri po drugi strani trdijo, da je človeški organizem tako kompleksen mehanizem, da nikoli ne deluje po takšnih ustaljenih energetskih principih. Sploh pa naj bi takšna teorija v praksi ne veljala, ker ljudje jedo raznoliko prehrano, kar pomeni, da se hujšanje ne ustavi, če človek poje nekaj enostavnega sladkorja s sladkarijami, ker ima v prebavilih in krvnem obtoku še druga hranila, ki proces pretvorbe sladkorja v maščobo upočasni oziroma ta proces prepreči. Kako izvajati hujšanje iz tega vidika, ali vključiti sladkarije ali ne, je osebna odločitev, v katero teorijo verjeti, vsekakor pa občasna sladkarija še nikomur ni pokvarila shujševalnega projekta.