Nakupovalne navade potrošnikov se v zadnjem desetletju močno spreminjajo. Tako so potrošniki vedno bolj ekološko ozaveščeni, vedno večji pomen pa pripisujejo lokalno pridelani hrani in drugim izdelkom.
Slovenski trgovci se tega močno zavedajo, zato so začeli z razvijanjem različnih pozitivnih praks sodelovanja z lokalnimi dobavitelji hrane. Tako nekateri trgovci izdelke svojih dobaviteljev ponujajo pod posebno blagovno znamko ali pa jim v trgovinah namenijo prav poseben prostor in jih tako dodatno izpostavijo potrošnikom.
Največji slovenski zaposlovalec Mercator (ki ga vodi predsednik uprave Tomislav Čizmić) tako z lokalnimi dobavitelji na primer sodeluje v okviru projekta Radi imamo domače. V projektu z Mercatorjem sodeluje 160 lokalnih dobaviteljev ter 20 zadrug, izdelki iz projekta pa so na voljo v kar 255 Mercatorjevih prodajalnah po celotni Sloveniji. Ker pa se držijo načela lokalnosti, je nabor izdelkov v ponudbi odvisen od konkretne lokacije trgovine.
S slovenskimi dobavitelji intenzivno sodeluje tudi Tuš, ki ga trenutno vodi Andraž Tuš. V Tušu so tako lokalne izdelke in proizvajalce povezali pod enotno blagovno znamko Slovenske dobrote, ki je sestavljena iz slovenskih lokalno pridelanih izdelkov. Za izdelke, uvrščene v blagovno znamko, so značilni čim bolj sonaravna pridelava surovin ter tradicionalni ali inovativni postopki izdelave. Pri izbiri izdelkov, ki jih umestijo v ponudbo blagovne znamke, pa so pozorni, da gre za izdelke manjših lokalnih proizvajalcev, ki bi drugače sami težko prodrli na trg.
Pomena lokalnih izdelkov se zavedajo tudi v Sparu (pod vodstvom direktorja Igorja Merviča), kjer slovenske izdelke združujejo v skupni blagovni znamki Slovenija – moja dežela, sveže izdelke, kot so sadje, zelenjava in meso, pa še dodatno označijo. Dobavitelje, ki bi bili pripravljeni na sodelovanje, včasih kontaktira Spar, včasih jih dobavitelji poiščejo sami, na spletni strani pa imajo objavljeno odprto vabilo za vse, ki bi jih sodelovanje morda zanimalo. Enak način sodelovanja z dobavitelji pa imajo tudi v Mercatorju.
Za večje sodelovanje s slovenskimi lokalnimi dobavitelji pa se ne odločajo samo veliki trgovci, temveč tudi tisti manjši. Vedno večji pomen lokalnemu sodelovanju tako dajejo tudi v trgovinah Jager kjer poudarjajo pomen ohranjanja identitete pridelovalca, zato slovenskih izdelkov zaenkrat še ne umeščajo v enotno blagovno znamko. So pa izrazili razočaranje nad kupci, ki pogostokrat še vedno niso pripravljeni plačati višje cene za kvaliteten lokalni proizvod ampak raje kupujejo cenovno ugodnejše masovno proizvedene produkte, kljub temu da se vedno bolj zavedajo pomena lokalnih pridelkov in proizvodov.
Sodelovanje z lokalnimi dobavitelji tako postaja vedno bolj pomembno, tako za trgovce kot za dobavitelje. To je morda postalo še bolj očitno v obdobju epidemije zaradi novega koronavirusa, ko je bila začasno motena oskrba z zelenjavo in sadjem, ki prihajata na police naših trgovcev iz tujine. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vsakršno sodelovanje med trgovci in dobavitelji pozdravljajo in upajo, da bo takšno sodelovanje čim daljše in da se mu bo pridružilo vedno več dobaviteljev.